Zgodovina

Domov > O nas > Zgodovina

  • KZ Trebnje - zgodovina  

    Minilo je 50 let, odkar se je na območju Trebnja tedanjih sedem zadrug: Kmetijska zadruga Mokronog, Kmetijska zadruga Trebelno, Kmetijska zadruga Šentrupert, Kmetijska zadruga Mirna, Kmetijska zadruga Dobrnič in Kmetijska zadruga Šentlovrenc pripojilo h Kmetijski zadrugi Trebnje.


    Nastala je nova Kmetijska zadruga Trebnje, ki je bila vpisana v zadružni register, 26. junija 1961.


    Ob združitvi je bilo zaposlenih skupaj 113 delavcev. V istem letu se je k zadrugi priključila gozdarska dejavnost kot Gozdni obrat in potem še posestvo gospodinjske šole Mala Loka. Poleg posestva Mala Loka so bile v letu 1961 v sestavi zadruge še ekonomije Mokronog, Mirna in Jezero, ki so jih vključile zadruge ob pripojitvi.


    Tako je celo posestvo gospodarilo na okrog 150 hektarih zemljišč. V sestavu zadruge je bila tudi sušilnica sadja Greda na Mirni. Tako je bilo ob koncu leta 1961 skupaj zaposlenih 205 delavcev.


      KZ Trebnje - zgodovina   KZ Trebnje - zgodovina
     


    KZ Trebnje - zgodovina   Na posestvu je bila tedaj proizvodnja mleka, pitancev, krompirja in pšenice. V privatnem sektorju je bila proizvodnja krompirja, pitancev, prašičev in mleka minimalna. V letu 1962 in 1963 je zadruga pridobila z odkupom in z arondacijo dodatnih 400 hektarov zemljišč v mirenski in temeniški dolini in pričela z izgradnjo hlevov v Martinji vasi s 1032 stojišči.


    Koncem leta 1963 se je gozdni obrat odcepil od zadruge in se priključil Gozdnemu gospodarstvu Brežice, drugi del pa Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto.


     


    V tem času je bila deagrarizacija na našem območju izredno močna, zato se je proizvodnja v privatnem sektorju zmanjševala. Opuščala se je reja prašičev, uvajalo pa se je pitanje govedi. Veliko zemljišč, ki so bila pridobljena z arondacijo je bilo zamočvirjenih in ker je bilo v bližini hlevov v Martinji vasi premalo uporabnih zemljišč, se je morala razširiti krmna baza daleč od hlevov. Zaradi velikih transportnih stroškov, slabih cen in slabe prodaje mesa se je leta 1968 prenehalo s pitanjem. Objekti so bili namenjeni skladišču, kasneje pa perutninski proizvodnji, katera se odvija še danes.

    Večino zemljišč se je po letu 1968 vključilo v kooperacijski sektor proizvodnje.


  • KZ Trebnje - zgodovina  

    Po letu 1970 se je povečalo uslužnostno pitanje telet od 100 – 220 kg in pitancev od 220 – 600 kg za znane kupce in lastnike živali.

    Povprečna velikost kmetije na našem območju je bila zelo majhna, saj je obsegala le 10 ha vseh zemljišč, oziroma 5,6 ha obdelovalne zemlje na kmetijo. majhna, saj je obsegala le 10 ha vseh zemljišč, oziroma 5,6 ha obdelovalne zemlje na kmetijo. Majhne možnosti za polno izkoriščenost strojev, še posebno specializiranih na eni sami kmetiji, je močno povečevalo stroške, zato so se v letu 1970 ustanavljale strojne skupnosti, predvsem za pridelovanje krompirja in koruzne silaže.


     

     

    Po letu 1972 se je veliko vlagalo v stroje, hleve in silose. Vse naložbe so tekle preko HKS, ki je bila ustanovljena 1971 in je odigrala pomembno vlogo pri naložbah na kmetijah in tudi pri sami likvidnosti zadruge.

    Vzporedno z naložbami na kmetijah so bile naložbe tudi v oskrbo z repro materialom.

    Leta 1976 je bil zgrajen objekt v Velikem Gabru, leta 1978 v Starem trgu in leta 1979 na Mirni.


    V skladu z Zakonom o združenem delu in Zakonom o združevanju kmetov v letu 1979 se je zadruga samoupravno organizirala v Temeljno zadružno organizacijo – TOZD, Trgovino in Delovno skupnost skupnih služb.

      KZ Trebnje - zgodovina
     

     


  • V Temeljno zadružno organizacijo je bilo združenih 1170 kmetov. Preživeli smo samoupravno organiziranost in se zopet združili v enovito Kmetijsko zadrugo v okviru SOZD KIT Ljubljana in kasneje v SOZD M KIT Ljubljana.

    Leta 1980 je bil zgrajen objekt v Veliki loki.


  •  

    KZ Trebnje - zgodovina   Devetdeseta leta so bila pomembna po zelo velikih naložbah v zasebno kmetijstvo, ki jih je spremljala pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi.

    Z novo državo smo dobili tudi nov Zakon o zadrugah. Leto 1992 je prineslo v družbenem in gospodarskem življenju polno sprememb, ki so na novo oblikovale pogoje poslovanja. Z uveljavitvijo Zakona o zadrugah je vsa družbena lastnina postala zadružna lastnina, razen zemljišč in tistega premoženja, ki ga je zadruga pridobila neodplačno. Tako smo izgubili oziroma vrnili približno 500 ha zemljišč.

     

     

     

    Po zakonu o zadrugah smo pridobili tudi lastništvo v mesno predelovalni industriji in v Ljubljanskih mlekarnah. Razen deleža v Ljubljanskih mlekarnah so se ostali deleži že skoraj izničili.

    V letu 1992 se je uvajalo poslovanje zadruge po zadružnih pravilih. Z vpisom članov in vplačanim članskim deležem so znani upravljavci oziroma lastniki zadruge.

    Zadruga je imela v letu 1992 5.545.833 EUR prometa in letni odkup 8 milijonov litrov mleka.
    Po zakonu o zadrugah je bilo zaznati tendenco »vsaka vas svojo zadrugo«. S tem so takoj leta 1992 poskusili v Šentrupertu, kar se ni najbolje obneslo, zato so se leta 1996 pripojili spet nazaj h kmetijski zadrugi Trebnje.
      KZ Trebnje - zgodovina

     

     

     

    Po letu 1992 tečejo tudi razprave o gradnji klavnice. V letu 1996 se začnejo obnove trgovin. Obnovljena je bila samopostrežba v Šentlovrencu, PC Stari trg, trgovina Mirna, Veliki Gaber, Vrtni center in Tekstil v Trebnjem. Leta 1999 je bil zgrajen novi prodajni center v Mokronogu.


  •  

    Samopostrežna trgovina v Šentrupertu  

    Leta 2000 je bila zgrajena nova samopostrežna trgovina v Šentrupertu.

    Po letu 2000 je bil čas velikih vlaganj in širitev kmetijske zadruge Trebnje. Tako smo v letu 2002 pripojili Kmetijsko zadrugo Suha Krajina iz Žužemberka, v letu 2003 Kmetijsko gozdarsko zadrugo Dole pri Litiji in z letom 2006 prevzeli poslovanje Kmetijske zadruge Gabrovka.

    Z letom 2003 smo HKS prodali Banki Koper.

     

     

     

    V tem času tečejo tudi velika vlaganja v gradnjo in prenovo trgovskih centrov: 


    • leta 2002 Repro Žužemberk, Samopostrežba Žužemberk ter Trgovina Hinje in Ajdovec
    • leta 2003 Bife Žužemberk
    • leta 2004 gradnja prodajnega centra Gabrovka
    • leta 2005 gradnja prodajnega centra Dole pri Litiji
    • leta 2006 prenova Samopostrežbe Velika Loka in Repro trgovine Šentrupert
    • leta 2007 obnovitev in razširitev prodajnega centra Veliki Gaber, izgradnja Zbirnega centra za živino na Veliki Loki ter razširitev Vrtnega centra v Trebnjem
    • leta 2008 povečanje prodajnega centra Mokronog in izgradnja Samopostrežne trgovine Dobrnič
    • leta 2009 povečanje Repro trgovine Dobrnič

     

    Repro Žužemberk   Bife Žužemberk   Prodajni center Gabrovka   Prodajni center Dole pri Litiji
     
    Prodajni center Veliki Gaber   Zbirni center za živino na Veliki Loki   Prodajni center Dobrnič    
  •  

    Leta 2010 in 2011 je bil dokončan Supermarket Trebnje, domača kuhinja, uredili smo nove upravne prostore ter postavili bencinske servise za prodajo disel goriva na Veliki Loki in v Dobrniču.


    Supermarket Trebnje   Bencinski servis

     

     

     
    Danes je v Kmetijsko zadrugo Trebnje včlanjenih 738 članov. Delujemo v šestih občinah:

    • Mokronog-Trebelno
    • Šentrupert
    • Mirna
    • Trebnje
    • Žužemberk
    • Litija

    z desetimi repro trgovinami, vrtnim centorm, enajstimi samopostrežnimi trgovinami, supermarketom, dvema tekstilnima trgovinama, sedmimi dnevnimi bari, domačo kuhinjo ter petimi mesnicami v samopostrežnih trgovinah, dva bencinska servisa za točenje D2 in žago ter s 166 zaposlenimi delavci.

    V letu 2010 smo s 34,9 milijonov EUR realizacije postali druga največja zadruga v Sloveniji.


Jutri na jedilniku
Petek, 22.09.2017
1.Vampi2.Boranja, polenta, solata3.Ocvrt sir s tatarsko omako, krompirjeva solata
Akcijski katalog
Prelistajte naš najnovejši akcijski katalog:

Kontaktni obrazec